18. november 2025

Dojemanje časa, točnosti in discipline – od juga proti severu Evrope

Razumevanje časa, točnosti in discipline se med kulturami močno razlikuje. Čeprav so te vrednote prisotne povsod, jih ljudje doživljamo na različne načine – od bolj sproščenega odnosa na jugu do izrazito strukturiranega pristopa na severu. Te razlike ne pomenijo, da je nekdo »nereden«, »neodgovoren« ali »rigiden«; gre za kulturne orientacije, ki vplivajo na to, kako družine in otroci razumejo urnike, roke in pravila.

Dojemanje časa, točnosti in discipline

Južni Balkan – fleksibilen čas in poudarek na odnosih

Na južnem Balkanu je odnos do časa pogosto sproščen in prilagodljiv. Pomembnejši od ure ali natančnega načrta je odnos med ljudmi — če se pogovor zavleče, je to lahko znak, da si vzel čas za drugega, ne pa neodgovornost. Zamuda nekaj minut (včasih tudi več) je razumljena kot nekaj običajnega. »Pridem čez pet minut« lahko pomeni karkoli med pet in petnajstimi minutami. :)

Da je južnjaška časovna logika res posebna, dokazujejo številni vsakdanji primeri:

  • »Pridi na kavo«: Fraza lahko pomeni 10 minut ali tri ure. Kava je srečanje, pogovor, terapija in sprostitev v enem.
  • Razlaga zamud: Zamuda ni le razlog — zamuda je zgodba. »Zakaj zamuda?«: »Bom povedal, sedi.« In zgodba šteje.
  • Družinsko kosilo: Kosilo ob 13.00 se lahko začne ob 13.30 ali 14.15 — če je babica po poti srečala sosedo in je bilo treba »malo poklepetati«.
  • Srečanja, »ki nikoli ne končajo, ko naj bi«: Če se dogovor konča ob 18.00, je povsem normalno, da ob 18.20 šele prehajate iz glavne teme na nepričakovano sladico, ker je nekdo ravno nekaj prinesel iz kuhinje.
Druženje ob kavi

Pri disciplini starši in učitelji običajno kombinirajo avtoriteto in osebni odnos. Pravila so pomembna, a izjeme so sprejemljive, če za njimi stoji človeški razlog. Prav te razlike pogosto povzročijo nesporazume, ko se družine iz juga preselijo v bolj strukturirana okolja na severu.

➡️ V praksi v razredu to pomeni:

  • zamuda na Balkanu se ne dojema kot nespoštovanje,
  • pri delu je več spontanosti, manj minute-natančne točnosti,
  • disciplina temelji na odnosu, ne na pravilih samih.

Slovenija – med sproščenostjo in strukturiranostjo

Slovenija stoji na prehodu med balkansko fleksibilnostjo in srednjeevropskim redom. Čas in točnost se cenita kot znak odgovornosti, vendar ostaja prostor za človeški faktor.

Zamuda je pogosto razumljena kot neprofesionalna, a ob razlagi sprejemljiva. Disciplino oblikuje kombinacija formalnih pravil in osebnega odnosa — pravila veljajo, a s pogovorom se vedno najde rešitev.

Pogovor in sodelovanje

➡️ V praksi:

  • učitelji in starši se trudijo biti točni,
  • razumejo pa, da življenje ni vedno predvidljivo,
  • disciplina temelji na sodelovanju in spoštovanju.

Srednja Evropa – čas kot obljuba in zanesljivost

V srednji in severni Evropi je čas razumljen linearno in natančno, pogosto pravijo: »čas je denar«. Če je srečanje ob 8.00, to pomeni ob 8.00. Točnost je izraz spoštovanja, zanesljivosti in profesionalnosti. Zamuda, tudi majhna, se lahko razume kot motnja sistema. Pravila in roki se dosledno spoštujejo, saj zagotavljajo pravičnost in predvidljivost. Disciplina je visoka, otroci pa se zgodaj učijo samostojnosti in načrtovanja.

Čas in natančnost

➡️ V praksi:

  • dejavnosti se začnejo točno ob uri,
  • roki so obvezujoči,
  • red in struktura sta osnovni vrednoti.

Zaključek

Sodelovanje in razumevanje

Če pogledamo »zemljevid časa« od juga proti severu, vidimo prehod od prilagodljivosti do poudarjene načrtnosti. Razumevanje teh razlik pomaga učiteljem, staršem in učencem zmanjšati nesporazume:

  • zamuda ni vedno znak nespoštovanja,
  • stroga disciplina ni nujno hladna,
  • toplina juga in zanesljivost severa lahko odlično sobivata v istem razredu.

Pomembno je dodati, da so opisane značilnosti splošna opažanja iz prakse in številnih pogovorov z ljudmi različnih okolij. Ne veljajo za vse in niso pravilo — vsaka družina, posameznik in razred svojo zgodbo piše po svoje.

Če se pri svojem delu srečujete z bolj zapletenimi medkulturnimi izzivi ali situacijami, ste vabljeni, da nam pišete preko kontaktnega obrazca. Z veseljem bomo skupaj pogledali vaš primer in poiskali primerne poti ali rešitve.

Mnenja, ki dajejo vpogled...

V luči mojega osebnega pozna­vanja kolegice Amre Kurešepi sem prepri­čan, da lastnosti, ki jih je izkazo­vala že med študijem, to je zavze­tost, resnost, odgo­vornost, samo­stojnost in ustvar­jalnost, izkazuje pri vsakem delu, ki ga opravlja.

red. prof. dr. Janez Skela

Preberi celo referenco Prikaži

Amra, ful ti hvala za vse res. Tako sem vesela, da nimam odpora do učenja angleš­čine. Res čutim, da sem na pravi poti in želim od tega tečaja odnesti max. Me je pa treba priganjati in ti početje to zelo prijazno in profe­sio­nalno, za kar sem ti neskončno hvaležna. Tokrat prvič nimam strahu in sramu, da bom povedala ali naredila kaj narobe.

Mojca Triller, predstavnica klienca centra

Z današnjo tehno­logijo si s preva­jalnikom sicer lahko prevedemo osnovne infor­macije, za bolj kočljive teme pa je pogovor v živo nena­domest­ljiv. Kadar gre za teme, ki so za starše bolj čustvene (kot so otrokove težave v šoli ali učne težave, med­vrstniško vklju­čevanje, čustvene in vedenjske težave...) je še toliko bolj pomembno, da je sporočilo pravilno posre­dovano in infor­macije niso izgubljene v prevodu. Amra se je izkazala kot odlična pre­vajalka prav v teh situacijah, saj je sama tudi učiteljica na osnovni šoli, pozna tako slovenski kot albanski šolski sistem ter tekoče govori oba jezika.

Barbara Vodopivec, svetovalna delavka v OŠ Livada, Ljubljana

Preberi celo referenco Prikaži

Imaš vprašanje? Pokliči ali piši!

Skupaj ustvarimo prostor za učenje in povezovanje.